AKCIJA C.5 – Uveljavitev optimizacije enotnega spremljanja varstvenega statusa rjavega medveda na ravni populacije
Razumevanje populacijskih dejavnikov (velikost populacije, spolna sestava, plodnost ter smrtnost, prostorska razširjenost) in časovne dinamike je ena od osnov ohranjanja in upravljanja katerekoli živalske populacije. Cilj te akcije je začeti z obširno, optimizirano shemo spremljanja stanja alpsko-dinarske populacije, ki bo pokrila celotno območje njene razširjenosti v sodelujočih državah.
Zbiranje genetskih vzorcev rjavih medvedov bo potekalo v vseh partnerskih državah. Vzorčenje bo potekalo s pomočjo neinvazivnih metod v osrednjem območju razširjenosti medveda v Sloveniji in Hrvaški, vključevalo pa bo lovce, gozdarje ter druge zainteresirane prostovoljce, in vključevalo podatke, zbrane v okviru akcije D.1. Oportunistično, celoletno vzorčenje bo potekalo na območju manjših gostot medvedov v severno-zahodnem delu proučevanega območja (Zahodna Slovenija, Italija in Avstrija).
Vzorci tkiva in zobovine se rutinsko zbirajo ob smrti osebkov. Uporabili jih bomo pri ocenjevanju velikosti populacije, njene starostne strukture in efektivne velikosti populacije. Preko genetsko označenih odvzetih živali bomo lažje razumeli širjenje in redčenje populacije skozi razmnoževanje.
S štetjem medvedov na stalnih števnih mestih bomo pridobili ocene minimalnega števila medvedov, števila mladičev na samico, relativno dinamiko velikosti populacije ter območje razmnoževanja in poselitve. Štetje bo opravljeno s strani lovcev trikrat letno v določenih vremenskih pogojih.
Na voljo imamo že veliko informacij o številu mladičev na osebek, starosti ob prvi kotitvi in o uspešnosti razmnoževanja v povezavi s starostjo in spolom. S povečevanjem števila podatkov s štetja na stalnih mestih, analiz starševstva in sorodnosti, genetskih podatkov in raziskav reproduktivnih organov poginulih medvedov, bomo bolje razumeli uspešnost razmnoževanja, v povezavi s spolom ter starostjo. Veterinarji bodo preko pregledovanja kadavrov poginulih in živih ujetih osebkov ugotavljali prisotnost infekcijskih bolezni in zdravstveno stanje medvedov.
V vseh sodelujočih državah bomo analizirali trenutne sisteme za povrnitev škod po medvedih in ugotavljali možne pomanjkljivosti. Za izboljšanje izmenjave podatkov in izkušenj z upravljanjem s populacijo in njenim monitoringom, bomo s pomočjo izkušenj, pridobljenih skozi sodelovanje, pripravili poročilo s priporočili za uskladitev zbiranja podatkov. S primerjavo metod ocenjevanja velikosti populacije s trenutno najbolj učinkovitim ocenjevanjem z genetskim vzorčenjem, bomo predlagali finančno najugodnejšo shemo monitoringa, ki se uporablja v primerih, ko dražje, a tudi natančnejše metode niso na voljo.
Zadnje C.5 akcije:
Domači okoliš medveda »Roka« v naši spletni banki podatkov
O gibanju medvedjega samca Roka v predalpskem prostoru smo že poročali (povezava tukaj), ogledate pa si lahko tudi zemljevid njegovega [...]
Kaj počne medved »Rok« v Trnovskem gozdu?
Samec rjavega medveda s predalpskega dela Zahodne Slovenije, ob odlovu poimenovan Rok, je zadnji medved, ki bil je opremljen z [...]
Vplivni dejavniki nastanka konfliktov med medvedom in človekom
Konfliktni dogodki med človekom in medvedom so lahko izredno raznoliki, a pogosto izhajajo iz medvedovega načina iskanja hrane in hranjenja. [...]
Smernice za optimizacijo monitoringa populacije medveda
V Sloveniji v okviru raziskav in upravljanja že dolgo spremljamo različne znake stanja populacije medveda, vplivov medveda na prostor in [...]
Kaj nam povedo podatki sistematičnih štetij medveda na stalnih števnih mestih?
Sistematično štetje medvedov na mreži stalnih števnih mest (krmiščih) je poleg beleženja smrtnosti najstarejši način monitoringa, ki ga za rjavega [...]
Poročilo o delavnici za čezmejno harmonizacijo monitoringa medveda
Univerza v Ljubljani je v maju organizirala dvodnevno delavnico, katere namen je bila optimizacija čezmejnega spremljanja varstvenega statusa rjavega medveda [...]