Konfliktni dogodki med človekom in medvedom so lahko izredno raznoliki, a pogosto izhajajo iz medvedovega načina iskanja hrane in hranjenja. Na prostorsko razporeditev in jakost konfliktov lahko poleg količine in dostopnosti antropogene hrane vplivajo tudi habitatne značilnosti, zgradba krajine (prekrivanje habitata medveda in naselij) ter gostote medvedov.

V pričujočem poročilu smo analizirali dejavnike, ki vplivajo na prisotnost medveda v prostoru ter posledične konflikte s človekom, na razliko med obnašanjem medvedov na različnih območjih in na potencialne spremembe v obnašanju medvedov v času.

Ugotovili smo, da kljub konfliktom v naseljih medvedi prednostno in v večini uporabljajo gozd. Izogibajo se kulturni in kmetijski krajini ter naseljem in cestam. Konflikti se pogosteje pojavljajo na območju večjih gostot medveda, v večjih naseljih in v tistih, kjer so hiše bližje gozdnemu robu. Povprečna razdalja do gozda se je v zadnjih desetletjih občutno znižala, zaradi česar se medved verjetno počuti varno tudi bližje naseljem. Hkrati pa ima v naseljih na voljo veliko antropogenih virov hrane, saj so bili le-ti najdeni skoraj na polovici medvedjih telemetričnih lokacij v bližini naselij. Antropogena hrana, ki so jo izkoriščali medvedi, je bila prisotna tako v obliki odpadkov kot tudi kmetijskih pridelkov, npr. sadja in vrtnin.

Poročilo je dostopno na tej povezavi.