Foto: Miha Krofel

Varstveni status rjavega medveda

Ohranitev slovenske populacije medveda ni pomembna le na ravni Slovenije, pač pa tudi na mednarodni ravni, saj le-ta predstavlja vir osebkov za naravno rekolonizacijo Alp (Kaczensky in Gossow, 2000). Tako v Strategiji upravljanja z rjavim medvedom (Ursus arctos) v Sloveniji najdemo mednarodne dogovore, ki določajo njegovo varstvo:

• Bernska konvencija – konvencija o varstvu prostoživečega evropskega rastlinstva in živalstva ter njunih naravnih življenjskih prostorov,
• Alpska konvencija – protokol o izvajanju Alpske konvencije iz leta 1991 o varstvu narave in urejanju krajine,
• CITES, Washingtonska konvencija – konvencija o mednarodni trgovini z ogroženimi prostoživečimi živalskimi in rastlinskimi vrstami
• Konvencija o biološki raznovrstnosti, Rio de Janeiro, 1992.

Varstvo medveda določajo tudi predpisi Evropske unije:
• FFH direktiva (Habitatna direktiva) – Smernice za varstvo flore, favne in habitatov
• Resolucija Evropskega parlamenta o varstvu rjavega medveda.